Krajinski park Ljubljansko barje
Portal GIS projektov
LUZ, d.d. (c) - Krajinski park Ljubljansko barje - 2008
Med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico se razprostira okli 150 kvadratnih kilometrov ravnice, imenovane Ljubljansko barje. Kot območje izjemne naravne in kulturne dediščine smo ga začeli prepoznavati šele v zadnjih nekaj desetletjih, sicer pa je preteklost tega močvirnega območja zadnjih tristo let vezana predvsem na poskuse ukrotitve narave z bolj ali manj posrečenimi projekti izsuševanja, pridobivanja kmetijskih zemljišč in gospodarskega izkoriščanja. Kljub temu pa je krajina je na Ljubljanskem barju ohranila svoj tradicionalni značaj, saj visoka talna voda in redne poplave onemogočajo intenzivno kmetijsko obdelavo oziroma zmanjšujejo njegovo ekonomsko uspešnost. Ljubljansko barje je danes neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic, preplet vseh teh različnih življenjskih okolij pa zagotavlja bivališče mnogim rastlinam in živalim, ki jih drugod po Sloveniji in Evropi le še redko srečamo. Več kot sto vrst ptic , devetinosemdeset vrst metuljev, oseminštirideset vrst kačjih pastirjev - to so le suhoparne številke, ki označujejo delček barjanskega naravnega bogastva. In so, med ostalim , tudi razlog, da je Ljubljansko barje uvrščeno med območja Natura 2000, mrežo območij največje biotske pestrosti v Evropski uniji. A ne le narava, tudi dediščina človekove dejavnosti je bogata. Na tem relativno malem koščku ozemlja so svoj pečat pustile številne kulture, od prazgodovinskih koliščarjev in antičnih Rimljanov do zagnanih osuševalcev < marosta >, ki naj bi postal žitnica habsburške monarhije. Zadnja leta na Ljubljanskem barju tudi naša sodobna družba pušča vse več sledi, le da zaraščene kmetijske površine, črne gradnje in kupe odpadkov težko opredelimo kot posebno naravno ali kulturno vrednoto.